Spoštovani minister mag.Radovan Žerjav,

v medijih se pojavlja vedno več namigov, da naj bi bil v ozadju zamenjave direktorja Urada RS za intelektualno lastnino (URSIL) spor med njim in SAZAS-om. Predstavniki SUGU (Slovenska unija glasbenih ustvarjalcev) smo Vam z dne 7.3.2012 poslali prošnjo za sestanek, na katerem bi Vam radi razložili vse težave, ki jih imamo pri zaščiti naših pravic. Žal se do sedaj še niste odzvali in do sestanka še ni prišlo.

Zato na nobeno vašo odločitev avtorji osebno nismo mogli vplivati, verjamemo pa, da se boste odločali na podlagi dejstev in pravnih norm.

Glasbeniki že od leta 2009 opozarjamo na številne nepravilnosti¹, napačne odločitve² in škodljiva ravnanja³ direktorja URSIL-a. Svojo željo o njegovi zamenjavi smo že velikokrat povedali jasno in glasno, brez plačanih lobistov in pollobistov, tako medijem kot politikom v Odprtem pismu in na sestankih, ki smo jih z njimi imeli v prejšnjem mandatu.

Transparentno in pravično delovanje kolektivnih organizacij je v našem interesu, saj kolektivne organizacije v našem imenu pobirajo nadomestila za uporabo naših del. Če so bile ugotovljene nepravilnosti, jih je direktor URSIL-a verjetno posredoval pristojnim organom, ki bodo ukrepali s svojimi pristojnostmi. Zato zamenjava direktorja nobene od ugotovljenih nepravilnosti ne bo pustila nekaznovane, saj verjamemo v pravno državo.

Direktorja pa je potrebno zamenjati, ker ne zna komunicirati⁴, ker je žaljiv, aroganten, manipulativen⁵ in v svojem delovanju zavezan kapitalu⁶. Svoj spor s SAZAS-om jemlje osebno in tako mu lastna jeza megli pravno presojo, kar se vidi tudi v njegovih čudaških predlogih⁷ spremembe ZASP. Zavod IPF je v svojih pripombah zapisal, da se pri spremembah členov vidi, da so pisane samo proti eni kolektivni organizaciji⁸. Spreminjati zakone, ker te jezi ena kolektivna organizacija, pa je več kot korupcija.

SUGU je podprl predlog uvedbe več kolektivnih organizacij za isto pravico in uvedbo individualne zaščite. Obe točki bosta razrešili vse dileme okoli SAZAS-a, saj se bo glasbenik lahko včlanil v tisto organizacijo, ki bo najbolje ščitila njegove pravice. Ničesar pa novi ZASP ne bo spremenil pri odnosu direktorja URSIL-a do podrejenih in do avtorjev. Ne bo ga naučil spoštljivega odnosa do ljudi katerih osebno lastnino naj bi ščitil URSIL, ne bo ga naučil sodelovanja, ne bo ga naučil poslušati drugačne argumente in ne bo ga naučil priznati, da je s svojimi dejanji zavozil.

Dr. Jurij Žurej toži 11 slovenskih avtorjev, dr. Jurij Žurej je preko svojega odvetnika grozil 66 slovenskim avtorjem, dr. Jurij Žurej je nepooblaščeno prišel do osebnih podatkov 66 slovenskih avtorjev. Direktor Jurij Žurej je v imenu URSIL-a, ki je v sestavi Ministrstva za gospodarstvo, kazensko ovadil novinarja Dejana Daniela Vodovnika in avtorja Tomaža Grubarja. Okrožno državno tožilstvo je 26.3.2012⁹ ovadbo kot neutemeljeno zavrglo. Kot pravnik ve, da je bila podana ovadba brez pravne osnovo in zato je bil verjetno njen namen ustrahovanje novinarja, ki je poročal o njegovem delu in ustrahovanje avtorja, ki je predstavil nepravilnosti URSIL-a.

Dr. Jurij Žurej ne more biti direktor Urada za intelektualno lastnino RS.

S spoštovanjem,

za SUGU
predsednik Zoran Predin

¹Kršitve upravnih postopkov; kršitev načel Resolucije o normativni dejavnosti pri pripravi Zakona o medijih in spremembah ZASP; nepopolni pravni pouki; prekratki in nerazumni roki za dopolnitve
²Aipa (ves postopek)
³Zapisnik Stroke; opustitev nadzora nad IPF
⁴Sestanki s predstavniki Stroke; sestanki z avtorji
⁵Zapisnik sestanka
⁶Ne nadzoruje IPF, predava uporabnikom, predstavil jim je še neobjavljen Zakon o medijih, na predavanju pravnikom 2.2.2012 izjavi:
Citat 1: »Intelektualna lastnina je pomembna ekstremno, tega se mi ne zavedamo, če bomo kje služl, zarad tega sm tud une podatke pokazu, bomo zaslužl ravno iz intelektualne lastnine, jaz pravnike nagovarjam svoje kolege vse nej grejo delat izpite, ker je tuki »biznis case« nenormalen in se da zaslužit v prihodnjih letih noro«.
Citat 2 : »Ocena avtorskih pravic, ker tuki je največ fajtov, je 40 milijonov letno, da se bi lahko pobral. Pobere se tm ene 24 milijonov. A zdej pa poglejte drugo stvar. Če maš ti stroške recimo 16 do 18 % al pa 20, kukr jih pač dajo, vse ostalo je za razdelit. Zdej mi pa povejte, kolk mate vi firm v Sloveniji, k ma 20 milijonov dobička…« (http://www.youtube.com/watch?v=Ygoeyfs0yvA)
⁷Členi 152, 152a, 160 ...
⁸Delo 17.2.2012
⁹Okrožno državno tožilstvo